Pedagogika montessori

  PEDAGOGIKA  MONTESSORI mmontessori

  • —  vsebuje hkrati  psihologijo, filozofijo otrokovega razvoja in načela za  usmerjanje tega razvoja
  • —   je »pomoč naravnemu razvoju otroka« in priprava otroka na življenje, je učenje za življenje
  • temelji na opazovanjih in odkritjih dr. Marije Montessori

Maria Montessori, italijanska zdravnica in znanstvenica, ki je na začetku 20. Stoletja zasnovala to metodo, je poudarila dve ključni spoznanji : otrok ima v svojem razvoju OBČUTLJIVA OBDOBJA in SRKAJOČI  UM.

OBČUTLJIVA OBDOBJA Maria Montessori ugotovi, da ima otrok do šestega leta starosti v svojem razvoju občutljiva obdobja, to so obdobja v razvoju, ko ima veliko potrebo in željo po učenju neke veščine. Takrat je posebno dojemljiv za sprejemanje nekaterih novih izkušenj in znanj.  V prvih letih življenja ima na primer otrok občutljivo obdobje za jezik. Takrat ima neizmerno voljo, da razvije to sposobnost, kar vidimo po tem, da se zlahka uči novih besed in struktur v jeziku, gre za naravni razvoj jezika. Pozneje se ta sposobnost in interes nikoli več tako močno ne ponovita. Vzgojitelj v okolju montessori  tako prepoznava otrokova občutljiva obdobja, opazuje otroka in mu v ustrezno pripravljenem okolju omogoči, da otrok dela v skladu s svojim razvojem.

SRKAJOČI  UM Otrok srka vase vse vtise, dražljaje in izkušnje iz okolja. Uči se hitro in spontano. Vse, kar »vpija« iz okolja, gradi njegov um. Kar sprejme do šestega leta starosti, je vanj zapisano zelo globoko in trajno. Ker pa je dražljajev iz okolja zelo veliko, ima včasih težave, kako jih urediti.

Materiali MONTESSORI ( tako imenujemo vse pripomočke za igro in učenje v okolju montessori ) so narejeni tako, da se otrok osredotoči le na eno lastnost in izloči vse druge. Primer : pri spoznavanju dolžine ima otrok na voljo deset palic, ki so enake oblike in barve, razlikujejo se le po dolžini, vsaka je deset cm krajša. Tako otrok z nazornim in jasnim prikazom sam ugotovi in doživi, izkusi, kaj pomeni dolžina. Vzgojitelj otroku predstavi material,potem pa se umakne in pusti otroku, da sam raziskuje. Ne popravlja ga, le opazuje. Prav tako ga ne opozori na primer, če palic ne razporedi od najkrajše do najdaljše. Materiali so narejeni tako, da otrok sam opazi, da nekaj ni v redu. Imajo tako imenovano kontrolo napake. V igralnici imamo samo en primer vsakega materiala. Tako se otrok nauči počakati na želeno stvar. Po končanem delu material pospravi nazaj na polico, na točno določeno mesto in s tem upošteva svoj občutek za red ter se hkrati uči odgovornosti do drugih.

OKOLJE MONTESSORI

Predstavitev  okolja montessori, iz katere je razviden tudi kurikulum- program vrtca montessori :

–  igralnica, v okolju montessori se uporablja izraz soba, je po navadi velik prostor, z občutkom odprtosti

–   v njem so nizke odprte omare s policami; mize, pri katerih lahko udobno sedijo eden do štirje otroci

– pozornost običajno pritegne kuhinjski pult z umivalnikom, vse prilagojeno otrokom , –  prostor je razdeljen na :

RAZVOJNA PODROČJA ( ki so pogosto razmejena z nizkimi   odprtimi omarami s policami): VSAKDANJE ŽIVLJENJE ( skrb zase in za okolje, gibanje, vljudnost in spoštovanje)

ZAZNAVANJE ( otrok zaznava svet skozi čutila, zato so senzorični montessori materiali pomembni v njegovem razvoju)

JEZIK ( posebno področje, ki se hkrati prepleta na vseh ostalih področjih življenja in dela v vrtcu)

UMETNOST pri mlajših še MOTORIKA pri starejših od treh let  MATEMATIKA in ZNANOST

–   na vsakem področju so »materiali«, kar je montessori izraz za razvojne, učne pripomočke za delo na določeni vsebini nekega področja (umetnost, matematika, jezik…). Materiali so razporejeni po policah, kjer imajo stalno mesto. Otroci jih vedno pospravljajo na svoje mesto, da so tam pripravljeni za drugega otroka. Zelo je cenjena občutljivost za skupnost in spoštovanje za potrebe drugega.

–   pristop v skladu z metodo montessori pa je predvsem učenje za življenje Prav področje, kotiček z dejavnostmi Vsakdanjega življenja je »srce« prostora. Tukaj otroci pripravljajo malico, pomivajo posodo, perejo perilo, delajo šopke, šivajo, loščijo čevlje, pometajo, itd. Ob tem razvijajo motorične spretnosti in koncentracijo, naučijo se, da ima vsako opravilo svoj začetek, trajanje in konec. S tem krepijo seveda tudi svojo samozavest, saj zmorejo narediti, kar delajo odrasli in so pri tem zadovoljni.Otrok dela v ozračju spoštovanja, svobode in odgovornosti. Maria Montessori je ugotovila, da se otrok bolje uči z gibanjem in delo z vsakim materialom vključuje gibanje. Otrok gre po material, ga prinese na mizo ali preprogo, gre po vodo, jo prelije…

–  metoda montessori  je prepoznavna po individualnemu pristopu, pa tudi po tem, da se nekateri otroci sami od sebe s pomočjo ponujenega montessori materiala naučijo računanja  ter pisanja in branja

–  oddelki montessori imajo zmeraj kombinirane vsaj tri starostne skupine

MONTESSORI  PRISTOP

Pripravljeno   okolje montessori nudi otroku možnosti za individualno delo z materiali in  s tem pridobivanje konkretnih izkušenj, s pomočjo katerih se uči. Otrok ima tako možnost, da pride skozi samostojno delo sam do spoznanj ter znanja in se na ta način razvija ter izpopolnjuje svoje intelektualne, telesne in duševne sposobnosti.

Pristop montessori upošteva:

–  izjemno sposobnost otrok, da sami razvijajo svoje lastne zmožnosti

– in s tem omogoča samostojnost, samo-motivacijo,samodisciplino,samo-spoznavanje, sistematičen pristop do reševanja težav, pridobivanja znanja in veščin  ter omogoča veselje do učenja ( notranja motivacija)!